Paraziti so del našega okolja
Za svoje domače živali pogosto dobro vemo, da lahko pridejo v stik s paraziti, zato skrbimo za njihovo redno zaščito. Pri sebi pa na možnost parazitske okužbe pomislimo precej redkeje.
S potencialnimi viri parazitov kljub temu prihajamo v stik vsakodnevno – preko hrane in vode, zemlje, neopranega sadja in zelenjave, živali, drugih ljudi ter med potovanji. To seveda ne pomeni, da vsak stik povzroči okužbo. Na tveganje vplivajo vrsta parazita, način prenosa, higienske in prehranske navade ter številni drugi dejavniki.
Paraziti niso omejeni samo na črevesje. Glede na vrsto se lahko nahajajo ali v posameznih fazah svojega življenjskega cikla prehajajo skozi prebavila, jetra in žolčevode, pljuča, kri, mišice, kožo ter druga tkiva.
Nekatere okužbe povzročijo značilne težave, druge pa lahko potekajo z blagimi ali nespecifičnimi simptomi.
Kako se lahko kažejo parazitske okužbe?
Simptomi parazitov pri človeku so lahko zelo različni in so odvisni od vrste parazita, mesta okužbe, njenega obsega ter odziva organizma.
Najpogosteje pomislimo na črevesne parazite in prebavne težave, vendar parazitske okužbe niso omejene samo na prebavila. Nekatere lahko vplivajo tudi na kožo, absorpcijo hranil in imunski odziv ter prizadenejo druge organe in tkiva.
Prebavne težave
Črevesni paraziti lahko povzročajo različne prebavne težave, od sprememb odvajanja in bolečin v trebuhu do motenj absorpcije hranil.
Pojavijo se lahko:
• napihnjenost in povečano nastajanje plinov
• trebušni krči in bolečine
• driska ali spremembe odvajanja
• slabost in občasno bruhanje
• spremembe apetita
• nelagodje v trebuhu
• slabša absorpcija hranil
• izguba telesne teže
Vrsta in intenzivnost težav sta odvisni od povzročitelja. Nekatere parazitske okužbe lahko potekajo tudi brez izrazitih prebavnih simptomov.
Koža, srbenje in izpuščaji
Nekatere parazitske okužbe se lahko kažejo tudi s spremembami na koži. Določeni paraziti kožo prizadenejo neposredno, pri drugih pa so kožne spremembe lahko povezane z odzivom imunskega sistema.
Pojavijo se lahko:
• srbenje kože
• rdečina
• različni izpuščaji
• koprivnici podobne spremembe
• spremembe zaradi migracije nekaterih ličink skozi kožo
• srbenje okoli zadnjika, značilno predvsem za okužbo s podančicami
Utrujenost, anemija in pomanjkanje hranil
Določeni paraziti lahko vplivajo na absorpcijo hranil, nekateri pa lahko povzročajo tudi izgubo krvi ali hranil.
Pri določenih parazitskih okužbah se zato lahko pojavijo:
• utrujenost in pomanjkanje energije
• zmanjšana telesna zmogljivost
• izguba telesne teže
• anemija
• pomanjkanje posameznih hranil
• pri otrocih ob težjih ali dolgotrajnih okužbah slabše pridobivanje telesne teže
Paraziti in imunski sistem
Prisotnost parazita v telesu sproži odziv imunskega sistema. Način imunskega odziva je odvisen od vrste parazita, njegovega življenjskega cikla in mesta okužbe.
Pri nekaterih parazitskih okužbah se lahko v krvni sliki pojavi tudi povečano število eozinofilcev (eozinofilija). Povišani eozinofilci pa niso značilni samo za parazitske okužbe in imajo lahko tudi druge vzroke.
Paraziti v jetrih in žolčevodih
Vsi paraziti ne živijo v črevesju. Nekatere vrste lahko prizadenejo jetra ali žolčne poti.
Glede na vrsto parazita in potek okužbe se lahko pojavijo:
• bolečina ali nelagodje pod desnim rebrnim lokom
• slabost
• prebavne težave
• povišana telesna temperatura
• spremembe jetrnih laboratorijskih parametrov
• pri določenih okužbah motnje pretoka žolča
Pljuča, mišice in druga tkiva
Pri nekaterih vrstah parazitov je prehajanje skozi različne organe in tkiva del njihovega življenjskega cikla.
Glede na povzročitelja so lahko prizadeti pljuča, mišice, kri ali druga tkiva, zato so lahko tudi simptomi zelo različni. Pri nekaterih okužbah se lahko pojavijo kašelj in težave z dihali, pri drugih bolečine v mišicah ali simptomi, povezani z organom oziroma tkivom, ki ga parazit prizadene.
Pomembno je vedeti…
Prisotnost enega ali več naštetih simptomov ne pomeni nujno, da gre za parazitsko okužbo. Napihnjenost, prebavne težave, utrujenost, srbenje, izpuščaji in drugi navedeni simptomi imajo lahko številne različne vzroke.
Kako se lahko okužimo s paraziti?
S paraziti lahko pridemo v stik na različne načine – preko hrane in vode, zemlje, živali, drugih ljudi ter na potovanjih. Način prenosa je odvisen od vrste parazita in njegovega življenjskega cikla.
Preko hrane se lahko okužimo z uživanjem neopranega sadja in zelenjave, onesnaženih živil ter surovega ali nezadostno toplotno obdelanega mesa in rib. Tako se lahko prenašajo na primer Toxoplasma gondii, različne vrste trakulj (Taenia spp.) in nekateri metljaji. Fasciola hepatica se lahko prenese z zaužitjem vodnih rastlin, na katerih so prisotne razvojne oblike parazita. Z vodnimi rastlinami je povezan tudi veliki črevesni metljaj Fasciolopsis buski, ki pa je značilen predvsem za določena območja Azije.
Preko onesnažene vode se lahko prenašajo predvsem nekateri črevesni protozoji, kot sta Giardia duodenalis in Cryptosporidium. Do izpostavljenosti lahko pride s pitjem mikrobiološko oporečne vode ali nenamernim zaužitjem onesnažene vode.
Preko zemlje in onesnaženih rok lahko v telo pridejo jajčeca nekaterih črevesnih parazitov. Med najbolj znanimi je Ascaris lumbricoides oziroma človeška glista. Pri parazitih, kot je Strongyloides stercoralis, pa lahko infektivne ličinke iz onesnažene zemlje aktivno prodrejo skozi kožo, na primer pri hoji z bosimi nogami po kontaminirani zemlji.
Med ljudmi in preko predmetov se zelo učinkovito prenaša Enterobius vermicularis oziroma podančica. Mikroskopska jajčeca se lahko znajdejo na rokah, posteljnini, oblačilih, igračah in drugih površinah, zato se okužba pogosto širi znotraj družine ali otroških kolektivov.
Živali so lahko del življenjskega cikla nekaterih parazitov. Eden bolj znanih primerov je Toxoplasma gondii. Mačke so dokončni gostitelj parazita, vendar se človek pogosto okuži tudi preko nezadostno toplotno obdelanega mesa ali stika z zemljo oziroma hrano, onesnaženo z oocistami. Zato toksoplazmoze ne smemo enačiti zgolj s stikom z mačkami.
Na potovanjih se lahko srečamo tudi s paraziti, ki so pri nas redki. Tveganje je odvisno od države, hrane in vode, stika z zemljo ali sladko vodo ter prenašalcev, kot so komarji in druge žuželke. Med pomembnejše parazitske bolezni v določenih delih sveta sodijo na primer malarija (Plasmodium spp.), shistosomiaza (Schistosoma spp.) ter nekatere okužbe z metljaji in črevesnimi helminti.
Izpostavljenost parazitu še ne pomeni nujno, da bo prišlo do okužbe ali da bo ta povzročila težave. Na potek okužbe vplivajo vrsta in količina povzročitelja, način izpostavljenosti ter pri nekaterih okužbah tudi starost, stanje imunskega sistema in splošno zdravstveno stanje.
Človeka lahko okužijo številne vrste parazitov – od mikroskopskih enoceličnih organizmov do različnih vrst črvov. Med bolj poznane oziroma klinično pomembne sodijo črevesni paraziti, kot so podančice, gliste in giardija, pa tudi paraziti, ki lahko prizadenejo jetra, kri ali druga tkiva.
Bioresonanca in funkcionalna diagnostika pri obremenitvah s paraziti
Pri dolgotrajnih ali ponavljajočih se težavah je pomembno pogledati širšo sliko. V centru Hygeia lahko obravnavo glede na težave in potrebe posameznika dopolnimo z bioresonančno obravnavo, prehranskim svetovanjem ali funkcionalnimi laboratorijskimi testi prebavil.
Laboratorijske preiskave niso potrebne pri vsakem posamezniku. Izbiramo jih ciljano, kadar lahko rezultat pomaga pri nadaljnji prehranski ali drugi obravnavi.
Bioresonančna obravnava
Pri bioresonančni obravnavi z napravo MORA® Nova ocenjujemo odzive organizma na različne testne informacije, med drugim tudi na informacije, povezane z različnimi skupinami parazitov in drugimi obremenitvami.
Prednost celostnega pristopa je, da se ne osredotočamo zgolj na eno možno obremenitev. Hkrati lahko pogledamo tudi področja, ki so lahko pomembna pri dolgotrajnih težavah – prebavila, črevesno okolje, prehranske obremenitve ter druge dejavnike, ki jih vključujemo v bioresonančno obravnavo.
Na podlagi ugotovitev pripravimo individualno prilagojen načrt bioresonančnih terapij ter po potrebi vključimo prehransko podporo in priporočila glede življenjskega sloga.
Funkcionalna diagnostika prebavil
Pri dolgotrajnih prebavnih težavah lahko obravnavo dopolnimo z naprednimi laboratorijskimi preiskavami blata, ki omogočajo podrobnejši vpogled v dogajanje v prebavilih.
Glede na izbrani test lahko laboratorijska analiza vključuje:
• določene parazite in protozoje
• patogene in oportunistične bakterije
• glivice oziroma kvasovke
• sestavo črevesnega mikrobioma
• kazalnike prebave in absorpcije
• kazalnike črevesnega vnetja
• druge funkcionalne označevalce prebavil
Ena izmed možnosti je GI360™, celovita analiza blata, ki združuje oceno črevesnega mikrobioma z laboratorijskim preverjanjem različnih mikroorganizmov in funkcionalnih označevalcev prebavil.
Rezultatov ne obravnavamo ločeno, temveč jih interpretiramo skupaj s simptomi, prehranskimi navadami in anamnezo. Na tej osnovi lahko pripravimo individualno prehransko podporo ter priporočila glede uporabe prehranskih dopolnil in nadaljnjih ukrepov.
Kateri pristop izbrati?
Bioresonanca in laboratorijska diagnostika imata različni vlogi in se lahko med seboj dopolnjujeta.
Bioresonančna obravnava omogoča širši komplementarni pogled na odzive in obremenitve organizma, medtem ko laboratorijska diagnostika omogoča objektivno laboratorijsko preverjanje posameznih mikroorganizmov in drugih merljivih kazalnikov.