Plesni so lahko prisotne tudi tam, kjer jih ne vidimo
Plesni so naravni del našega okolja in njihove spore so prisotne tako zunaj kot v notranjih prostorih. Težava lahko nastane predvsem takrat, ko povečana vlaga, kondenz ali poškodbe zaradi vode ustvarijo pogoje za njihovo razraščanje v bivalnem ali delovnem okolju.
Plesen ni vedno očitno vidna. Razrašča se lahko za pohištvom, pod talnimi oblogami, v stenah, okoli oken, v kleteh, kopalnicah ali na mestih, kjer je v preteklosti prišlo do zamakanja. Na njeno prisotnost lahko opozarjajo tudi značilen vonj po vlagi, madeži na površinah ali ponavljajoče se težave z vlago v prostoru.
V vlažnih prostorih smo lahko izpostavljeni sporam, drobnim delcem plesni in drugim biološkim dejavnikom, ki se sproščajo v zrak. Pri občutljivih posameznikih lahko takšno okolje prispeva predvsem k težavam z dihali, alergijskim simptomom in draženju.
Izpostavljenost plesnim
Plesni za rast potrebujejo predvsem vlago in primeren organski material. V notranjih prostorih se zato najpogosteje pojavijo tam, kjer prihaja do kondenzacije, zamakanja, nezadostnega sušenja materialov ali dolgotrajno povečane zračne vlage.
Plesen je lahko dobro vidna, lahko pa se razvija tudi na skritih mestih, zato nanjo včasih prej opozorijo vonj po vlagi, poškodbe materialov ali zgodovina zamakanja kot vidni madeži.
Kako lahko izpostavljenost plesnim vpliva na zdravje?
Vlažni in s plesnijo obremenjeni notranji prostori so povezani predvsem z draženjem dihal, alergijskimi težavami ter poslabšanjem nekaterih obstoječih bolezni dihal. Odziv je lahko med posamezniki zelo različen – nekateri ob izpostavljenosti nimajo težav, drugi pa so na plesen oziroma njene spore izraziteje občutljivi.
Dihala in nos
Vdihavanje spor in drugih delcev plesni lahko draži dihalne poti. Pojavijo se lahko:
• zamašen ali tekoč nos
• kihanje
• draženje nosu in žrela
• kašelj
• piskanje ali občutek oteženega dihanja
• poslabšanje astme pri občutljivih posameznikih
Alergijske težave
Plesni so lahko tudi inhalacijski alergeni. Pri osebah, ki so nanje senzibilizirane, lahko stik s sporami sproži alergijski odziv.
Pojavljajo se lahko:
• alergijski rinitis
• kihanje in voden izcedek iz nosu
• zamašen nos
• srbenje nosu ali oči
• solzenje in pordelost oči
• pri nekaterih posameznikih poslabšanje astme
Oči, koža in sluznice
V vlažnih prostorih se lahko pri nekaterih ljudeh pojavljajo tudi draženje oči, kože in sluznic.
Med možnimi težavami so:
• pekoče ali razdražene oči
• solzenje
• draženje žrela
• srbenje ali draženje kože
Glavobol, utrujenost in splošno počutje
Ljudje, ki bivajo ali delajo v vlažnih oziroma s plesnijo obremenjenih stavbah, lahko poročajo tudi o glavobolu, utrujenosti in slabšem splošnem počutju.
Kdo je lahko bolj občutljiv?
Posebno pozornost izpostavljenosti plesnim namenjamo pri osebah z alergijo na plesni, ljudeh z astmo ali drugimi kroničnimi boleznimi dihal, otrocih, starejših in osebah z oslabljenim imunskim sistemom.
Kaj so mikotoksini in kje smo jim izpostavljeni?
Mikotoksini so snovi, ki jih lahko v določenih pogojih proizvajajo nekatere vrste plesni. Nastajajo predvsem takrat, ko imajo plesni ugodne pogoje za rast, kot so primerna vlaga, temperatura in dostop do hranil.
Človek je lahko mikotoksinom izpostavljen predvsem preko kontaminirane hrane, redkeje pa se vprašanje izpostavljenosti odpira tudi pri močno plesnivih notranjih prostorih. Prisotnost plesni še ne pomeni nujno prisotnosti pomembnih količin mikotoksinov, prav tako pa različne vrste plesni proizvajajo različne mikotoksine.
Med pomembnejše mikotoksine, ki se lahko pojavljajo v živilih in krmi, sodijo aflatoksini, ohratoksin A, trihoteceni, zearalenon in fumonizini. Različne mikotoksine proizvajajo različne vrste plesni, razlikujejo pa se tudi živila, v katerih se najpogosteje pojavljajo, ter njihovi učinki na organizem.
Plesen in kandida – kakšna je razlika?
Čeprav tako plesni kot kvasovke sodijo med glive, plesen v bivalnem okolju in kandida v človeškem organizmu nista ista stvar.
Plesni so večcelične nitaste glive, ki rastejo predvsem v okolju – na vlažnih površinah, gradbenih materialih, rastlinah in živilih. V zrak lahko sproščajo spore in druge delce, nekatere vrste pa lahko v določenih pogojih tvorijo tudi mikotoksine.
Candida pa je rod kvasovk. Nekatere vrste, predvsem Candida albicans, so lahko normalno prisotne na koži in sluznicah ter v prebavilih. V določenih okoliščinah lahko pride do njihovega prekomernega razraščanja oziroma okužbe.
Zato izpostavljenosti plesni ne enačimo s kandido, čeprav oboje uvrščamo med glive.
Kako ugotavljamo težave, povezane s plesnimi in mikotoksini?
Pri težavah, pri katerih obstaja sum na vpliv plesni ali drugih okoljskih obremenitev, je smiselno pogledati širšo sliko. Pomembni so bivalno in delovno okolje, simptomi, čas njihovega pojavljanja ter morebitne druge obremenitve organizma.
1. Poiščemo možen vir izpostavljenosti
Prvi korak je razmislek, ali je plesen lahko prisotna v domačem ali delovnem okolju. Na to lahko opozarjajo vidna plesen, vonj po vlagi, kondenz, preteklo zamakanje ali ponavljajoče se težave z vlago.
Če je plesen prisotna, je pomembno odpraviti predvsem vzrok – najpogosteje vir vlage – saj zgolj čiščenje vidnih površin pogosto ni dolgoročna rešitev.
2. Bioresonančna obravnava
Z bioresonančno napravo MORA® Nova lahko v okviru komplementarne obravnave preverjamo odzive organizma na različne testne informacije, povezane s plesnimi, glivicami in drugimi okoljskimi obremenitvami.
Pri obravnavi se ne osredotočamo samo na en dejavnik. Glede na težave posameznika lahko pogledamo tudi prebavila, prehranske obremenitve, okoljske toksine in druge dejavnike, ki jih vključujemo v bioresonančno obravnavo.
Na podlagi ugotovitev pripravimo individualno prilagojen načrt bioresonančnih terapij ter po potrebi vključimo prehransko podporo in priporočila glede življenjskega sloga.
3. Funkcionalna laboratorijska diagnostika
Kadar želimo obravnavo dodatno podpreti z merljivimi laboratorijskimi podatki, lahko izberemo tudi specializirano laboratorijsko testiranje mikotoksinov.
Takšni testi lahko določajo posamezne mikotoksine oziroma njihove presnovke v biološkem vzorcu. Rezultate nato interpretiramo skupaj s simptomi, anamnezo, prehrano in možnimi viri izpostavljenosti ter na tej osnovi oblikujemo nadaljnja priporočila.
Bioresonančno testiranje ni laboratorijska diagnostična metoda in ne potrjuje prisotnosti plesni ali koncentracije mikotoksinov v organizmu. Ob izrazitih, nenadnih ali vztrajnih zdravstvenih težavah je potrebna tudi ustrezna zdravstvena obravnava.
Kaj lahko naredimo sami?
Če odkrijemo plesen v bivalnem ali delovnem okolju, je najpomembnejši ukrep odkriti in odpraviti vzrok prekomerne vlage. Brez tega se lahko plesen tudi po čiščenju ponovno pojavi.
Smiselni ukrepi so:
- redno in učinkovito prezračevanje prostorov,
- zmanjševanje kondenzacije in previsoke zračne vlage,
- čim hitrejša sanacija zamakanja ali poškodb zaradi vode,
- ustrezno sušenje navlaženih materialov,
- pregled mest, kjer se lahko plesen skriva – za pohištvom, ob zunanjih stenah, pod oblogami ali v bližini oken,
- pri večjih ali ponavljajočih se težavah strokovna sanacija prostora.
Pri prehrani je smiselno skrbeti za pravilno shranjevanje živil ter zavreči živila, na katerih opazimo plesen. Pri nekaterih živilih namreč ni dovolj odstraniti samo vidno plesnivega dela.
Pri sumu na povečano izpostavljenost mikotoksinom je prvi korak vedno zmanjšanje oziroma odstranitev vira izpostavljenosti. Nadaljnjo podporo prilagodimo posamezniku glede na prehrano, simptome, življenjski slog ter rezultate opravljenih preiskav.
Celosten pristop pri težavah, povezanih s plesnimi
Težave posameznika niso vedno posledica enega samega dejavnika. Zato pri obravnavi pogledamo širšo sliko – možne okoljske obremenitve, prehrano, prebavila in druge dejavnike, ki so lahko pomembni za njegovo počutje.
V centru Hygeia lahko glede na potrebe posameznika povežemo bioresonančno obravnavo z napravo MORA® Nova, prehransko svetovanje ter po potrebi funkcionalno laboratorijsko diagnostiko.
Sumite, da bi lahko bile vaše težave povezane s plesnimi ali drugimi okoljskimi obremenitvami?
Na prvem obisku se pogovorimo o vaših težavah, možnih virih izpostavljenosti in drugih dejavnikih ter na podlagi ugotovitev pripravimo individualno prilagojen načrt obravnave.