Ko telo reagira na snovi iz okolja ali hrane
Alergijske in preobčutljivostne reakcije se lahko kažejo zelo različno – od kihanja, zamašenega nosu in srbečih oči do kožnih sprememb ali prebavnih težav. Sprožijo jih lahko cvetni prah, pršice, živalski alergeni, plesni, živila, piki žuželk in številne druge snovi, vendar mehanizem nastanka ni pri vseh reakcijah enak.
Pri pravi alergiji se imunski sistem odzove na snov, ki je za večino ljudi neškodljiva. Mednje sodijo na primer alergije na cvetni prah, pršice ali določena živila. Nekatere reakcije so povezane s protitelesi IgE, obstajajo pa tudi drugi imunski mehanizmi.
Intolerance in druge preobčutljivosti niso isto kot alergije. Pri intoleranci na laktozo je na primer težava pomanjkanje encima laktaze, medtem ko pri celiakiji gluten sproži avtoimunski odziv. Prav zato je pomembno, da različnih težav ne združujemo pod skupno oznako »alergija« in da se pri sumu na alergijsko bolezen uporabi ustrezna medicinska diagnostika.
Alergija, intoleranca ali preobčutljivost?
Alergija
Alergija je imunsko pogojena preobčutljivost, pri kateri imunski sistem reagira na določeno snov – alergen. Pri pogostih takojšnjih alergijskih reakcijah sodelujejo specifična protitelesa IgE, ki prepoznajo alergen in sprožijo sproščanje histamina ter drugih mediatorjev.
Takšna reakcija se običajno pojavi hitro, v nekaj minutah do nekaj urah po izpostavitvi. Kaže se lahko s kihanjem, srbenjem in solzenjem oči, izcedkom iz nosu, koprivnico, otekanjem, težavami z dihanjem ali prebavnimi simptomi. Pri prehranski alergiji lahko že majhna količina alergena povzroči izrazito reakcijo, v redkih primerih tudi anafilaksijo.
Vse alergije pa niso IgE-posredovane. Obstajajo tudi ne-IgE imunske reakcije, pri katerih se simptomi lahko razvijejo počasneje in so diagnostični postopki drugačni.
Intoleranca
Intoleranca oziroma neprenašanje določene snovi ni klasična alergijska reakcija in praviloma ni posledica tvorbe specifičnih IgE protiteles. V ozadju so lahko pomanjkanje določenega encima, motnje absorpcije ali drugi fiziološki mehanizmi.
Značilen primer je laktozna intoleranca, pri kateri zaradi zmanjšane aktivnosti encima laktaze laktoza ni ustrezno razgrajena. Posledica so lahko napihnjenost, vetrovi, krči in driska. Simptomi so pogosto odvisni od zaužite količine – manjšo količino živila lahko posameznik še dobro prenaša.
Odziv se lahko pojavi od nekaj deset minut do nekaj ur po zaužitju, odvisno od vrste intolerance in posameznika. Za razliko od alergije intoleranca praviloma ne povzroča anafilaksije.
Preobčutljivost
Preobčutljivost je širši izraz za ponovljive simptome ali znake, ki se pojavijo ob izpostavljenosti določeni snovi v odmerku, ki ga večina ljudi običajno prenaša. Preobčutljivost je lahko imunsko pogojena – takrat govorimo o alergiji – ali neimunska.
Pri nealergijskih preobčutljivostih mehanizem ni vedno enostavno opredeliti in specifična IgE protitelesa niso nujno prisotna. Čas nastanka in vrsta simptomov sta zato zelo različna. Pojavijo se lahko prebavne težave, glavobol, rdečica, kožni simptomi ali drugi individualni odzivi.
Prav zaradi različnih mehanizmov simptom sam po sebi še ne pove, ali gre za alergijo, intoleranco ali drugo obliko preobčutljivosti.
Kaj najpogosteje sproža alergijske in preobčutljivostne reakcije?
Sprožilci so lahko prisotni v zraku, hrani ali našem neposrednem okolju. Pomembno je razlikovati med dokazanim alergenom in snovjo, za katero posameznik zgolj sumi, da mu povzroča težave. Način in čas pojava simptomov sta lahko pomembna podatka pri nadaljnji diagnostiki.
Cvetni prah in sezonske alergije
Pelodi trav, dreves in plevelov sodijo med najpogostejše inhalacijske alergene. Pri senzibiliziranih posameznikih lahko povzročajo seneni nahod (alergijski rinitis), kihanje, voden izcedek iz nosu, zamašen nos ter srbeče in solzne oči. Težave so pogosto izrazitejše v obdobju cvetenja posameznih rastlin.
Pršice, živalski alergeni in notranje okolje
Pršice hišnega prahu ter alergeni mačk, psov in drugih živali lahko povzročajo celoletne simptome. Pogosti so alergijski rinitis, draženje oči, kašelj in pri nekaterih posameznikih poslabšanje astme ali atopijskega dermatitisa. Pri težavah je pomembno upoštevati tudi dejansko izpostavljenost v bivalnem okolju.
Prehranski alergeni
Med pogostejše prehranske alergene sodijo mleko, jajca, arašidi, drevesni oreščki, pšenica, soja, ribe in morski sadeži. Pri IgE-posredovani alergiji se simptomi pogosto pojavijo hitro in lahko vključujejo koprivnico, otekanje, prebavne ali dihalne težave.
Plesni in glive
Spore nekaterih plesni so lahko inhalacijski in kontaktni alergeni in pri občutljivih posameznikih sprožajo alergijski rinitis, poslabšanje astme ali kožne težave. Prisotnost vlage in plesni v notranjih prostorih lahko vpliva tudi na kakovost zraka, zato je pri ponavljajočih se dihalnih simptomih smiselno upoštevati bivalno okolje.
Kontaktni alergeni in dražeče snovi
Kožne reakcije lahko povzročijo nikelj, dišave, konzervansi, barve za lase in druge snovi, s katerimi prihajamo v neposreden stik. Pri alergijskem kontaktnem dermatitisu gre za imunsko reakcijo, medtem ko lahko detergenti, čistila in druge dražeče snovi povzročijo iritativni dermatitis brez alergijskega mehanizma.
Intolerance in druge reakcije na hrano
Vseh težav po zaužitju hrane ne povzročajo alergije. Simptomi so lahko povezani z laktozno intoleranco, slabšo absorpcijo nekaterih ogljikovih hidratov ali drugimi neimunskimi mehanizmi. Zato zgolj pojav napihnjenosti, izpuščaja ali drugega simptoma po hrani še ne pomeni prehranske alergije.
Črevesje, imunski sistem in notranje ravnovesje
Imunski sistem ne deluje ločeno od preostalega organizma. Pomemben del imunskega dogajanja je povezan s črevesjem in črevesno sluznico, kjer je telo vsakodnevno v stiku z velikim številom prehranskih in mikrobnih antigenov. Črevesni mikrobiom sodeluje pri razvoju in uravnavanju imunskega odziva ter pri vzpostavljanju tolerance do snovi, ki za organizem niso nevarne.
Spremembe v sestavi mikrobioma in delovanju črevesne bariere se zato intenzivno raziskujejo tudi v povezavi z alergijskimi boleznimi in nekaterimi preobčutljivostnimi stanji. To ne pomeni, da je porušeno črevesno ravnovesje samo po sebi vzrok vsake alergije, lahko pa predstavlja enega od dejavnikov v kompleksnem odnosu med okoljem, mikrobiomom in imunskim sistemom.
Jetra in limfni sistem
Pri celostnem pogledu je smiselno upoštevati tudi jetra in limfni sistem. Jetra sodelujejo pri presnovi številnih telesu lastnih in tujih snovi, med drugim zdravil, hormonov in nekaterih okoljskih kemikalij. Limfni sistem pa je neposredno povezan z delovanjem imunskega sistema – limfne žile in bezgavke sodelujejo pri transportu imunskih celic, antigenov in tekočine med tkivi.
Okužbe, paraziti in imunski odziv
Tudi odnos med mikroorganizmi, paraziti in imunskim sistemom je kompleksen. Nekatere okužbe lahko vplivajo na način imunskega odzivanja. Pri okužbah s helminti, med katere sodi tudi Ascaris lumbricoides, se lahko pojavi izrazit imunski odziv s povečano aktivnostjo poti, ki vključujejo IgE in eozinofilce.
Zanimiva je tudi opisana navzkrižna reaktivnost med nekaterimi parazitskimi in okoljskimi alergeni. To pa ne pomeni, da je okužba z Ascaris pogost skriti vzrok alergij (ob sumu na parazitsko okužbo je potrebna ustrezna diagnostika).
Okolje in vsakodnevna izpostavljenost
Na imunski sistem skozi življenje vpliva tudi okolje. Onesnažen zrak, cigaretni dim, določene kemikalije, pesticidi, težke kovine in druge okoljske izpostavljenosti se raziskujejo v povezavi z razvojem ali poslabšanjem nekaterih alergijskih bolezni.
Pri alergijah in preobčutljivostih zato ne iščemo enega univerzalnega vzroka. Pomembno je razumeti vrsto reakcije ter upoštevati imunski sistem, črevesje, prehrano, okolje in druge dejavnike, ki so pri posamezniku dejansko relevantni.
Kaj lahko naredimo sami?
Pri alergijah in preobčutljivostih cilj ni izločiti čim več živil ali se izogibati vsem potencialnim alergenom, temveč prepoznati dejanske sprožilce in zmanjšati nepotrebno obremenitev organizma, ob tem pa ohraniti čim bolj raznoliko prehrano in kakovosten življenjski slog.
Prepoznajmo dejanske sprožilce
Koristen je dnevnik simptomov, v katerega beležimo prehrano, stik z morebitnimi alergeni, čas nastanka in trajanje težav. Pri sezonskih alergijah lahko spremljamo tudi koledar cvetenja in koncentracijo cvetnega prahu. Ponavljajoč vzorec je lahko pomembna informacija pri nadaljnji diagnostiki.
Podprimo črevesni mikrobiom
Raznolika prehrana z dovolj prehranskih vlaknin, zelenjave, sadja, stročnic, polnovrednih žit, oreščkov in semen podpira raznolik črevesni mikrobiom. Probiotike je smiselno izbirati premišljeno, saj imajo posamezni probiotični sevi različne lastnosti in učinkov ne moremo posploševati na vse alergijske ali prebavne težave.
Zmanjšajmo izpostavljenost potrjenim alergenom
Pri alergiji na pršice, pelode, živalske alergene ali plesni lahko že prilagoditve domačega okolja zmanjšajo izpostavljenost. Pri senenem nahodu pomagajo tudi spremljanje koncentracije cvetnega prahu, prezračevanje ob primernem času, umivanje obraza in las po daljšem zadrževanju zunaj ter menjava oblačil.
Poskrbimo za osnovno ravnovesje
Kakovosten spanec, redno gibanje, primerna hidracija, uravnotežena prehrana in obvladovanje dolgotrajnega stresa podpirajo normalno delovanje imunskega sistema. Pri sumu na pomembnejšo okoljsko izpostavljenost pa je bolj smiselno ugotoviti njen vir in ga zmanjšati kot izvajati nespecifične »detox« protokole.
Če se reakcije ponavljajo, je pomembno ugotoviti, ali gre za alergijo, intoleranco ali drugo obliko preobčutljivosti. Šele na tej osnovi lahko izberemo smiseln pristop.
Individualen pristop pri alergijah in preobčutljivostih
Pri alergijah, intolerancah in drugih preobčutljivostih je pomembno najprej razumeti, za kakšno vrsto reakcije gre in v kakšnih okoliščinah se pojavlja. Pri obravnavi zato upoštevam simptome, prehranske navade, prebavo, življenjski slog, morebitne okoljske izpostavljenosti ter že opravljene zdravstvene in alergološke preiskave.
Kot diplomirana dietetičarka in certificirana bioresonančna terapevtka v centru Bioresonanca Hygeia v Ljubljani povezujem znanje s področja dietetike z bioresonančnim pristopom. Bioresonančna obravnava z napravo MORA® Nova je dopolnilni del obravnave in ne nadomešča medicinske oziroma alergološke diagnostike.
Pomemben del predstavlja prehranska obravnava, predvsem kadar se težave pojavljajo v povezavi s hrano. Cilj ni izločiti čim več živil, temveč prehrano prilagoditi premišljeno in ohraniti njeno hranilno vrednost. Po potrebi pripravim individualna prehranska priporočila ali prilagojen jedilnik, ki upošteva potrjene alergije, ugotovljene intolerance, individualno toleranco živil in potrebe posameznika.
Želite svoje težave pogledati celostno?
Na prvem obisku se pogovorimo o vaših težavah, dosedanjih ugotovitvah in dejavnikih, ki bi jih bilo pri vas smiselno podrobneje obravnavati.