Prebavne težave

BIBIORESONANCA IN DIETETIKA

Zakaj prebavne težave zahtevajo širši pogled?

Prebavne težave imajo lahko različne vzroke. Napihnjenost, občutek teže po obrokih, zgaga, vetrovi, driska, spremenjeno odvajanje ali občutljivost na določena živila so lahko povezani s prehrano, delovanjem prebavil, črevesno mikrobioto, stresom in drugimi dejavniki.

Zato je pri dolgotrajnih ali ponavljajočih se težavah smiselno pogledati širšo sliko ter oceniti prehranske in življenjske dejavnike, ki lahko vplivajo na prebavo in počutje.

Najpogostejše prebavne težave

Prebavne težave se pri vsakem posamezniku izražajo nekoliko drugače. Nekatere se pojavijo le občasno, druge pa vztrajajo dalj časa ali se ponavljajo. Med pogostejše sodijo:

Če se težave pogosto ponavljajo, je pomembno razmišljati tudi o dejavnikih, ki lahko vplivajo na njihovo pojavljanje, in ne le o trenutnem lajšanju simptomov.

Kaj je lahko v ozadju prebavnih težav?

Prebavni sistem je kompleksen in tesno povezan s prehrano, črevesnim mikrobiomom, imunskim in živčnim sistemom ter našim življenjskim slogom. Zato imajo lahko podobne prebavne težave pri različnih ljudeh različno ozadje.

Pri dolgotrajnih ali ponavljajočih se težavah je smiselno pogledati širše in upoštevati več možnih dejavnikov.

Črevesni mikrobiom

Črevesni mikrobiom sodeluje pri presnovi hranil, tvorbi metabolitov, delovanju črevesne pregrade in imunskega sistema. Spremembe v njegovi sestavi in delovanju lahko spremljajo napihnjenost, spremenjeno odvajanje in druge prebavne težave.

Prehrana in prehranske občutljivosti

Laktoza, fruktoza, FODMAP živila in druge sestavine hrane lahko pri občutljivih posameznikih sprožajo ali poslabšajo prebavne simptome. Pomembni so tudi sestava prehrane, količina vlaknin, ritem prehranjevanja in individualna toleranca živil.

Delovanje prebavil

Na prebavo vplivajo izločanje želodčne kisline, prebavni encimi, žolč, gibljivost prebavil ter procesi prebave in absorpcije. Motnje na različnih ravneh prebavnega sistema se lahko kažejo s podobnimi simptomi.

Mikroorganizmi in črevesne okužbe

Pri vztrajnih prebavnih težavah je lahko glede na simptome in anamnezo smiselno preveriti tudi bakterijske in parazitske okužbe ter porušeno ravnovesje mikroorganizmov v prebavilih. Med možnimi povzročitelji so na primer Giardia intestinalis, Ascaris lumbricoides, Enterobius vermiculatis in drugi črevesni paraziti. Pomembno vlogo imajo lahko tudi določene bakterije ter kvasovke, kot je npr. Candida spp.

Okoljski dejavniki

Na organizem vplivajo tudi dejavniki iz okolja. Mednje sodijo izpostavljenost težkim kovinam, pesticidom, obstojnim organskim onesnaževalom in drugim okoljskim kemikalijam. Njihov vpliv je odvisen od vrste snovi, količine, trajanja in načina izpostavljenosti, zato je morebitno obremenitev smiselno ocenjevati individualno in v širšem kontekstu zdravstvenega stanja. WHO med pomembnimi onesnaževali hrane in okolja med drugim obravnava tudi obstojna organska onesnaževala.

Plesni in mikotoksini

Določene vrste plesni lahko tvorijo mikotoksine – biološko aktivne spojine, ki lahko ob zadostni izpostavljenosti škodljivo vplivajo na zdravje. Med bolje raziskane sodijo aflatoksini, ohratoksin A, fumonizini in nekateri toksini plesni rodu Fusarium. Izpostavljenost je lahko povezana predvsem z onesnaženo hrano, pomen plesni v bivalnem okolju pa je treba obravnavati ločeno in glede na dejansko izpostavljenost.

Kaj lahko za boljšo prebavo naredimo sami?

Prebava se pogosto odziva že na osnovne spremembe v prehrani in življenjskem slogu. Univerzalnega pristopa ni, saj se lahko enaki simptomi pojavljajo iz različnih razlogov. Kljub temu lahko z nekaj osnovnimi ukrepi podpremo normalno delovanje prebavil in črevesnega mikrobioma.

Uravnotežena prehrana in dovolj vlaknin
V prehrano redno vključujemo zelenjavo, sadje, polnovredna žita, stročnice, semena in oreščke. Različni viri prehranskih vlaknin predstavljajo substrat za črevesne mikroorganizme in pomagajo pri normalnem odvajanju. Količino vlaknin je smiselno povečevati postopoma, saj lahko pri občutljivem črevesju prehiter vnos poveča napenjanje.

Probiotiki – pomemben je pravi sev
Pri probiotikih ni pomembno samo število bakterij, temveč predvsem konkretni sev in namen uporabe. Raziskani so na primer Lactobacillus rhamnosus GG pri nekaterih oblikah driske, Saccharomyces boulardii pri driski, povezani z antibiotiki, ter določeni sevi bifidobakterij pri nekaterih simptomih IBS. Zato probiotika ni smiselno izbirati zgolj po številu različnih bakterij ali CFU – učinki posameznih sevov niso medsebojno zamenljivi.

Zeliščni čaji za prebavo
Pri občutku polnosti in napihnjenosti lahko pomagajo komarček, kumina, janež ali ingver. Poprova meta lahko pomaga pri krčih in napenjanju, vendar ni najboljša izbira pri refluksu, saj lahko pri nekaterih ljudeh simptome poslabša. Kamilica in melisa sta nežnejši možnosti, predvsem kadar prebavne težave spremljata napetost ali stres.

Dovolj tekočine
Ustrezna hidracija je pomembna za normalno prebavo in odvajanje, zlasti ob večjem vnosu vlaknin. Najprimernejša osnova sta voda in nesladkan čaj. Pri zaprtju povečanje vlaknin brez zadostnega vnosa tekočine ni vedno koristno.

Redni obroki, gibanje in način prehranjevanja
Pomagajo lahko počasnejše prehranjevanje, dobro žvečenje, redni obroki in vsakodnevno gibanje. Tudi kratek sprehod po obroku lahko ugodno vpliva na gibljivost prebavil. Pomembna je tudi povezava med črevesjem in živčnim sistemom, zato lahko dolgotrajen stres pri nekaterih ljudeh pomembno vpliva na prebavne simptome.

Ne izločajmo živil brez razloga
Pri napihnjenosti ali drugih težavah je hitro izločanje glutena, laktoze, sadja, FODMAP živil ali več skupin hrane precej mamljivo. Dolgotrajne restriktivne diete brez jasnega razloga pa lahko zmanjšajo pestrost prehrane. Če težave vztrajajo, je bolje poiskati njihov vzrok in prehrano prilagoditi individualno.

Kdaj je smiselno težave raziskati podrobneje?

Občasna napihnjenost ali prebavno nelagodje še ne pomenita nujno, da je s prebavili kaj narobe. Če pa se težave ponavljajo, trajajo dlje časa ali pomembno vplivajo na vsakodnevno počutje, je smiselno pogledati širše.

Posebej, ko se pojavijo:

pogosta napihnjenost in vetrovi
bolečine ali nelagodje v trebuhu
zaprtje, driska ali izmenjevanje obojega
občutek teže ali počasne prebave
izrazite reakcije po uživanju določenih živil
ponavljajoče se težave kljub spremembi prehrane
prebavne težave, ki jih spremlja utrujenost, kožne težave ali drugi spremljajoči simptomi

Pri dolgotrajnih težavah cilj zato ni zgolj začasno umiriti simptomov, temveč poskusiti razumeti, kateri dejavniki jih lahko vzdržujejo.

Ko potrebujemo več informacij...

Pri določenih težavah lahko dodatne informacije pridobimo s funkcionalnimi laboratorijskimi preiskavami. Glede na simptome in anamnezo lahko preverjamo sestavo črevesnega mikrobioma, določene prebavne in vnetne markerje ter druge parametre, povezane z delovanjem prebavil.

Laboratorijske preiskave niso potrebne pri vsakem posamezniku. Izbiramo jih ciljano, kadar lahko rezultat pomaga pri nadaljnji prehranski ali drugi obravnavi.

Celosten pristop k prebavnim težavam

Prebavne težave imajo lahko različno ozadje, zato pri obravnavi ne izhajamo le iz posameznega simptoma. Pomembno je razumeti širšo sliko – prehranske navade, delovanje prebavil, črevesni mikrobiom, življenjski slog, morebitne prehranske občutljivosti ter druge dejavnike, ki lahko vplivajo na prebavno ravnovesje.

Kot diplomirana dietetičarka in certificirana bioresonančna terapevtka povezujem znanje s področja dietetike z bioresonančnim pristopom. Bioresonančna analiza je lahko dopolnilni del obravnave, ugotovitve pa vedno presojam skupaj z anamnezo, simptomi, prehrano in že opravljenimi zdravstvenimi preiskavami.

Kadar je smiselno pridobiti dodatne objektivne podatke, lahko v obravnavo vključimo tudi funkcionalne laboratorijske teste. Z njimi lahko glede na izbrano preiskavo podrobneje ocenimo na primer sestavo črevesnega mikrobioma, prebavne funkcije in določene druge laboratorijske označevalce. Teste izbiramo individualno – glede na težave in informacije, ki jih želimo pridobiti.

Pomemben del obravnave predstavlja tudi prehranska podpora. Na podlagi ugotovitev pripravim konkretna priporočila, po potrebi tudi individualno prilagojen jedilnik, pri katerem upoštevam prehranske potrebe, morebitne občutljivosti, življenjski slog in predvsem to, da je način prehranjevanja izvedljiv tudi v vsakdanjem življenju.

Cilj celostnega pristopa je tako povezati različne informacije in oblikovati individualen, strokovno premišljen načrt, usmerjen v podporo prebavilom in dolgoročnemu izboljšanju prehranskih navad ter počutja.